Mednarodna plakatna kampanja "Dejstva o atomski energiji" Domov          Ogled plakatnih motivov          Impresum     Jedrska energija: slepa ulica Uran zadostuje le Å¡e za nekaj desetletij – in potem? Jedrska energija vodi v slepo ulico – tako kot kurjenje fosilnih goriv, katerih količina je omejena. Uran, potreben za pogon jedrskih elektrarn, je omejena surovina. Hitri oplodni reaktorji, ki so dajali upanje na »časovno raztegnitev« surovinskih rezerv, so iz tehničnih in gospodarskih razlogov spodleteli. Gorivo bo poÅ¡lo v nekaj desetletjih. Poleg rezerv urana bodo v doglednem času porabljene tudi rezerve nafte in zemeljskega plina – torej človeÅ¡tvo svojo potrebo po energiji trajno lahko pokriva le z obnovljivimi viri energije in z učinkovitejÅ¡o porabo energije. Jedrska energija: iluzija Količina električne energije, ki jo proizvedejo jedrske centrale, je zanemarljiva Jedrsko gospodarstvo se – da bi poudarilo pomen jedrske energije –vedno znova sklicuje na delež jedrske energije, ki je potrebna pri proizvodnji električne energije. Če pa pogledamo, kolikÅ¡en je prispevek jedrske energije v celotni svetovni porabi energije, se pokaže, da je jedrska energija za energetske potrebe človeÅ¡tva skorajda nepomembna. V jedrskih elektrarnah pridobljen električni tok je v letu 2001 pokrival le 2,3 odstotka energije, ki jo ljudje porabimo. Z obnovljivimi viri energije pa že danes proizvedemo veliko več energije oziroma delež energije, pridobljene iz obnovljivih energetskih virov, je pri načrtu svetovne oskrbe z energijo občutno viÅ¡ji kot delež jedrske energije. ČloveÅ¡tvo se lahko povsem odpove majhnemu prispevku jedrske energije: tveganja za jedrske nesreče, proizvodnja visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov in visoki stroÅ¡ki njihovega odstranjevanja niso v nobenem pametnem sorazmerju z neznatnim, kratkoročnim dobitkom energije. Jedrska energija je nevarna in odvečna. Jedrska energija: tvegana tehnika Tveganje jedrske katastrofe v Evropi: 16% V vsaki jedrski elektrarni lahko pride do hudih nesreč, pri katerih se – zaradi tehničnih pomanjkljivosti in človeÅ¡kih napak – v okolje lahko sprosti velika količina radioaktivnih snovi. Uradna nemÅ¡ka Å¡tudija (NemÅ¡ka Å¡tudija tveganosti jedrskih elektrarn – faza B) je pokazala, da v nemÅ¡ki jedrski elektrarni, ki obratuje okrog 40 let, lahko z 0,1-odstotno verjetnostjo pride do hude jedrske nesreče, ali bolje, do katastrofe. V Evropski uniji obratuje več kot 150 jedrskih elektrarn – torej je verjetnost velike jedrske nesreče v Evropi 16-odstotna. (To npr. ustreza verjetnosti, da v prvem metu kocke vržete 6.) Po vsem svetu obratuje okrog 440 jedrskih elektrarn. Verjetnost, da na svetu v 40 letih pride do katastrofalne jedrske nesreče, je okrog 40-odstotna. Spomnimo se Černobila in več deset tisoč mrtvih … Jedrska energija: proizvajalka odpadkov Nihče noče takÅ¡ne dediÅ¡čine V vsaki jedrski elektrarni z jedrsko cepitvijo spreminjajo uranove palice v visoko radioaktivni jedrski odpad, ki zaradi svojega radioaktivnega sevanja ogroža življenje človeÅ¡tva – zato ga je treba za več sto tisočletij zavarovati pred ljudmi, živalmi in rastlinami. Jedrske elektrarne obratujejo že okoli 50 let, ampak do danes nihče ne ve, kako varno so jedrski odpadki lahko dokončno uskladiÅ¡čeni. Na svetu do sedaj ne poznamo nobene varne reÅ¡itve za odstranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov, ki jih proizvajajo jedrske elektrarne. Posledica epizodne rabe jedrske energije je kot zemeljska zgodovina velika bremenilna dediÅ¡čina, ki jo z jedrskimi odpadki puÅ¡čamo za sabo. Če bi pračlovek imel jedrske elektrarne, bi morali Å¡e danes varovati njegove odpadke. Jedrska energija: tveganje oboroževanja Jedrska energija spodbuja Å¡irjenje atomskega orožja Države, ki so v preteklih desetletjih razvile oziroma sestavile atomske bombe, so imele najprej civilni program – a žal so bili ti pogosto le krinka za prave vojaÅ¡ke interese. Nekaterim državam je bil omogočen dostop do potrebnih tehnologij in znanja za gradnjo atomskih bomb. Torej: izvoz in nadaljnje Å¡irjenje atomske tehnologije občutno povečujeta tveganje Å¡irjenja atomskega orožja. Jedrska energija ne more reÅ¡iti podnebja Odgovor na spreminjanje podnebja so obnovljivi viri energije Energetsko gospodarstvo priznava, da z jedrskimi elektrarnami ne moremo nadomestiti premoga, olja in plina. Da bi leta 2050 le 10 odstotkov fosilne energije nadomestili z jedrsko, bi bilo potrebno zgraditi do 1000 novih jedrskih elektrarn (trenutno je na svetu okoli 440 jedrskih elektrarn). Gradnja teh naprav bi – če je to sploh uresničljivo – trajala več desetletij. Rezerve urana bi bile kmalu izčrpane. Tudi mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA (International Atomic Energy Agency) priznava, da jedrske energije ne bil mogli dovolj hitro Å¡iriti, da bi lahko vsaj omejili podnebne spremembe. In reÅ¡itev? Različni scenariji svetovne energije kažejo, da so problemi spreminjanja podnebja reÅ¡ljivi le z obnovljivimi viri energije v povezavi z učinkovitimi in varčnimi energijskimi tehnikami. Jedrska energija: (pre)malo delovnih mest Delovna mesta? Vetrna panoga premaguje jedrsko industrijo! Jedrska energija je kapitalsko intenzivna – energija iz obnovljivih virov je zaposlitveno intenzivna. V na primer nemÅ¡ki jedrski industriji je bilo v letu 2002 zaposlenih okoli 30 000 ljudi, samo v nemÅ¡ki panogi vetrne energije pa je delalo več kot 53 000 ljudi. Celotna panoga obnovljivih virov energije že sedaj zagotavlja 120 000 delovnih mest, kljub njenemu Å¡e vedno majhnemu deležu pri oskrbi z energijo. Ker se z nadaljnjim Å¡irjenjem obnovljivih virov energije vsak dan odpirajo nova delovna mesta, se torej v nekaj letih po vsem svetu lahko ustvari več milijonov novih delovnih mest. Jedrska energija: njene alternative 100% energija iz sonca, vetra, vode & biomase NemÅ¡ki parlament je leta 2002 predstavil energetski scenarij za Nemčijo, po katerem je do leta 2050 uresničljiva ideja o celotni energetski oskrbi z obnovljivimi viri energije. Kar je možno v Nemčiji, v državi z veliko gostoto naseljenosti prebivalstva z visokim življenjskim standardom, in z veliko porabo energije, je možno povsod drugod. Tudi energetsko gospodarstvo priznava, da že do leta 2050 lahko proizvede več energije iz obnovljivih virov kot jo človeÅ¡tvo porabi danes. Energetske potrebe tega sveta lahko pokrijemo z meÅ¡anico iz sončne toplote in sončnih, vetrnih ter vodnih elektrarn in z različnimi oblikami rabe biomase. Da bi omejili naraÅ¡čanje svetovne porabe energije, je potrebno začeti uporabljati energetsko varčno tehnologijo. Hitra izgradnja svetovnega sončnega gospodarstva je pomemben korak pri preprečevanju vojn zaradi (pre)majhnih in omejenih zalog surovin, kot so nafta, plin in uran. Izklopite jedrske elektrarne. Takoj!     Ogled plakatnih motivov

Background Information (English) pdf    doc    rtf Hintergrundinformationen (Deutsch) pdf    doc    rtf       This "Nuclear Power Fact File" poster campaign is posted by   The German Afiliate of the International Physicians for the Prevention of Nuclear War (IPPNW)   and   EUROSOLAR The European Association for Renewable Energy

keywords: